Kaj je psihoanaliza in komu je namenjena?
Psihoanaliza je teorija podzavesti. V preiskovanju človeškega duševnega delovanja se usmerja predvsem na nezavedne psihične pojave. Psihoanaliza je psihoterapevtski pristop, metoda zdravljenja duševnih stisk, ki temelji na razkrivanju nezavednih mehanizmov in s tem odpravlja vzroke samega nastanka bolezni. Psihoanaliza ni simptomatsko usmerjena terapija. Je proces s katerim lahko posameznik postopoma ozavešča življenjske situacije in njihov potek ter ozavešča način kako so le te privedle do nastanka določene težave, simptoma ali splošnega nelagodja. Ostali psihoterapevtski pristopi, ki so simptomatsko usmerjeni, so uspešni pri odpravi simptomov, vendar se lahko zgodi, da konflikt (vzrok) ni razrešen in se zato čez nekaj časa ali v kasnejšem obdobju znova pojavi, vendar v obliki drugega simptoma ali druge težave. Psihoanaliza je psihoterapevtski proces, katerega cilj je opolnomočiti posameznika tako, da le ta lahko postane bolj skladen s samim seboj, saj mu psihoanaliza lahko omogoča integracijo potlačenih, zavrnjenih, neozaveščenih in odtujenih vidikov samega sebe. Terapija sloni na ugotovitvi, da se človek pogosto sploh ne zaveda številnih dejavnikov, ki vplivajo na njegovo vedenje, čustvovanje, doživljanje sveta. Nezavedni faktorji lahko povzročajo nelagodje, včasih v obliki simptomov (fizičnih, psihičnih), včasih v težavah v ljubezenskih ali delovnih odnosih, s samopodobi in samozaupanju, lahko tudi v motnjah osebnosti. Psihoanaliza je pot, ki vodi človeka do pristnega stika z lastnim nezavednim svetom.
Namenjena je vsem ljudem, ki čutijo, da niso zadovoljni z lastnim življenjem. Ljudem, ki čutijo, da v sebi nosijo nerazrešen konflikt. Ljudem, ki imajo težave v družinski ali partnerski dinamiki. Tistim, ki si želijo podrobnega spoznavanja svoje podzavesti. Ljudem, ki trpijo zaradi duševne stiske ali duševne bolezni. Psihoanaliza je primerna tudi za psihoterapijo otrok, saj ima zasnovan poseben pristop za delo z otroki (analiza risb, terapija z igro, delo s starši).
Namenjena je vsem ljudem, ki čutijo, da niso zadovoljni z lastnim življenjem. Ljudem, ki čutijo, da v sebi nosijo nerazrešen konflikt. Ljudem, ki imajo težave v družinski ali partnerski dinamiki. Tistim, ki si želijo podrobnega spoznavanja svoje podzavesti. Ljudem, ki trpijo zaradi duševne stiske ali duševne bolezni. Psihoanaliza je primerna tudi za psihoterapijo otrok, saj ima zasnovan poseben pristop za delo z otroki (analiza risb, terapija z igro, delo s starši).
Kaj je Agalma?
Agalma je starogrški izraz in pomeni ''prijetno darilo bogovom''. Agalma je bila namenjena za bogove, zato da jih je zaslepila s svojimi čudovitimi lastnostmi, z namenom pridobiti njihovo naklonjenost. Zato je bila Agalma obdarjena z magičnimi močmi, navzven pa je kazala površno ter običajno vrednost. Sčasoma je izraz "agalma" dobil pomen neke ikonične podobe. Agalma pomeni nekaj lepega. Agalma je objekt, ki ga je potrebno ceniti. V tem kontekstu Jacques Lacan uporablja izraz "agalma".
Lacan je uvedel pojem v svojem VIII Seminarju (1960-1961), kjer piše o Sokratovem simpoziju. Agalma je opredeljena z ljubeznijo. Je neprecenljiv predmet poželenja, ki vname željo. Agalma je naš najskrivnostnejši ter najskrivnejši zaklad, katerega iščemo znotraj psihoanalitičnega procesa. Agalma je nezavedna resnica, do katere želimo priti in katero želimo odkriti. Psihoanaliza, znotraj transfernega procesa, si prizadeva klientu odkriti tovrsten dragocen zaklad, skrit v ozadju njegove nezavedne želje, katera se postopoma razkriva znotraj diskurza.
Agalma je skrivnosten pojem. Predmet izjemnega čara, vendar brez nikakršne posebne vrednosti navzen. Agalma je predmet, ki se skriva v vseh nas: označuje tisto posebnost, unikatnost, edinstvenost, dragocenost … ujeto v našem nezavednem, vendar hkrati tesno povezano z željo Drugega.
Lacan je uvedel pojem v svojem VIII Seminarju (1960-1961), kjer piše o Sokratovem simpoziju. Agalma je opredeljena z ljubeznijo. Je neprecenljiv predmet poželenja, ki vname željo. Agalma je naš najskrivnostnejši ter najskrivnejši zaklad, katerega iščemo znotraj psihoanalitičnega procesa. Agalma je nezavedna resnica, do katere želimo priti in katero želimo odkriti. Psihoanaliza, znotraj transfernega procesa, si prizadeva klientu odkriti tovrsten dragocen zaklad, skrit v ozadju njegove nezavedne želje, katera se postopoma razkriva znotraj diskurza.
Agalma je skrivnosten pojem. Predmet izjemnega čara, vendar brez nikakršne posebne vrednosti navzen. Agalma je predmet, ki se skriva v vseh nas: označuje tisto posebnost, unikatnost, edinstvenost, dragocenost … ujeto v našem nezavednem, vendar hkrati tesno povezano z željo Drugega.
