Depresija
Žalost, depresivno razpoloženje, zmanjšani interesi, pomanjkanje zanimanja in zadovoljstva za vsakdanje dejavnosti, nespečnost ali pretirana želja po spanju, obup, izguba občutka o lastnem obstoju, utrujenost, pomanjkanje energije, oslabitev življenjskih aktivnosti, občutki brezvrednosti ali hude krivde, neodločenost, ponavljajoče se razmišljanje o smrti, zmanjšana sposobnost mišljenja oz. osredotočenja misli, apatija, …
Navedeni simptomi so zelo dobro poznani osebam, ki trpijo za depresivno simptomatiko, katera v večini primerih črpa svojo moč v izkušnjah zaznamovanih z izgubo. Izguba ljubljene osebe, ločitev, selitev, izguba službe, zaključek ljubezenske zgodbe, … Tovrstne izgube vplivajo na življenje posameznika tako, da drastično ločijo osebno zgodbo in osebno doživljanje na dva življenjska obdobja: ˝obdobje pred nastopom depresije˝, ko je življenje imelo svoj smisel ter ˝obdobje po nastopu depresije˝, ko vse izgleda za vedno izgubljeno in temačno. Osebe, ki trpijo zaradi depresije se zato umaknejo v postopno izolacijo v svet osamljenosti: dnevne aktivnosti, kot so delo ali skrb za družino, nenadoma postanejo nemogoče. Obzorje se zariše brez možnosti, depresija nadvlada nad življenjem ter oseba izgubi sebe v pomanjkanju vitalnosti, kar jo postopoma ˝izklopi-ugasne˝ in odreže od sveta.
Sigmund Freud (˝Žalovanje in melanholija˝) o depresiji (melanholiji) zapiše naslednje besede: ˝Med razpoznavne psihične značilnosti melanholije spada izredno močna potrtost, prenehanje zanimanja za zunanji svet, izguba zmožnosti ljubezni, prenehanje s kakršno koli dejavnostjo in zmanjšanje čustev v povezavi s samim seboj, do mere pri kateri sami sebe krivimo za določeno stanje ali napake in ki doseže višek v blodnjavih pričakovanjih ali kazni. Omenjena slika postane malce bolj razumljiva, ko upoštevamo, da so omenjene značilnosti, z eno izjemo, podobne tistim pri žalovanju.˝
V psihoterapevtskem procesu, pri zdravljenju depresij je nujno predhodno opraviti diferencialno diagnostiko osebnostne strukture posameznika (psihoza, nevroza), saj se depresije med seboj razlikujejo: depresija, ki se razvije na psihotični osebnostni strukturi je različna od depresije, ki se pojavi na nevrotični osebnostni strukturi. Pri prvi obliki lahko depresija služi v namen kompenzacije pred izbruhom psihoze, temveč ko je na drugi (nevroza) depresija izraz nezavednega in potlačenega konflikta.
Prva pomoč pri zdravljenju hujših oblik depresij ponavadi izvira iz zdravil, zelo pogosto predpisanih v podobnih primerih. Vendar uporaba zdravil ne zmore dokončno razrešiti težav, kajti zdravila ne vplivajo na osnovne vzroke, kateri so pripeljali posameznika do tega, da se je zatekel v depresijo v določenem trenutku njegovega življenja.
Za ponoven zagon lastne življenjske poti, psihološka ordinacija Agalma svetuje posameznikom vključitev v individualne ali skupinske psihoterapevtske obravnave, v katerih se vsakemu vključenemu posamezniku ponuja možnost, da lahko odkrito spregovori o svojih osebnih izkušnjah in trpljenju. Vsaka zaupana beseda ima svojo unikatno, edinstveno in posebno vrednost.
Navedeni simptomi so zelo dobro poznani osebam, ki trpijo za depresivno simptomatiko, katera v večini primerih črpa svojo moč v izkušnjah zaznamovanih z izgubo. Izguba ljubljene osebe, ločitev, selitev, izguba službe, zaključek ljubezenske zgodbe, … Tovrstne izgube vplivajo na življenje posameznika tako, da drastično ločijo osebno zgodbo in osebno doživljanje na dva življenjska obdobja: ˝obdobje pred nastopom depresije˝, ko je življenje imelo svoj smisel ter ˝obdobje po nastopu depresije˝, ko vse izgleda za vedno izgubljeno in temačno. Osebe, ki trpijo zaradi depresije se zato umaknejo v postopno izolacijo v svet osamljenosti: dnevne aktivnosti, kot so delo ali skrb za družino, nenadoma postanejo nemogoče. Obzorje se zariše brez možnosti, depresija nadvlada nad življenjem ter oseba izgubi sebe v pomanjkanju vitalnosti, kar jo postopoma ˝izklopi-ugasne˝ in odreže od sveta.
Sigmund Freud (˝Žalovanje in melanholija˝) o depresiji (melanholiji) zapiše naslednje besede: ˝Med razpoznavne psihične značilnosti melanholije spada izredno močna potrtost, prenehanje zanimanja za zunanji svet, izguba zmožnosti ljubezni, prenehanje s kakršno koli dejavnostjo in zmanjšanje čustev v povezavi s samim seboj, do mere pri kateri sami sebe krivimo za določeno stanje ali napake in ki doseže višek v blodnjavih pričakovanjih ali kazni. Omenjena slika postane malce bolj razumljiva, ko upoštevamo, da so omenjene značilnosti, z eno izjemo, podobne tistim pri žalovanju.˝
V psihoterapevtskem procesu, pri zdravljenju depresij je nujno predhodno opraviti diferencialno diagnostiko osebnostne strukture posameznika (psihoza, nevroza), saj se depresije med seboj razlikujejo: depresija, ki se razvije na psihotični osebnostni strukturi je različna od depresije, ki se pojavi na nevrotični osebnostni strukturi. Pri prvi obliki lahko depresija služi v namen kompenzacije pred izbruhom psihoze, temveč ko je na drugi (nevroza) depresija izraz nezavednega in potlačenega konflikta.
Prva pomoč pri zdravljenju hujših oblik depresij ponavadi izvira iz zdravil, zelo pogosto predpisanih v podobnih primerih. Vendar uporaba zdravil ne zmore dokončno razrešiti težav, kajti zdravila ne vplivajo na osnovne vzroke, kateri so pripeljali posameznika do tega, da se je zatekel v depresijo v določenem trenutku njegovega življenja.
Za ponoven zagon lastne življenjske poti, psihološka ordinacija Agalma svetuje posameznikom vključitev v individualne ali skupinske psihoterapevtske obravnave, v katerih se vsakemu vključenemu posamezniku ponuja možnost, da lahko odkrito spregovori o svojih osebnih izkušnjah in trpljenju. Vsaka zaupana beseda ima svojo unikatno, edinstveno in posebno vrednost.
