Izgorelost
Izgorelost je bolezen sodobnega človeka. V zadnjih letih se je strmo povečalo število bolnikov, kateri imajo kot spremljajočo diagnozo opredeljeno izgorelost (psihovegetativni sindrom izčrpanosti). ˝Izgorelost je ena od oblik protesta proti neravnovesju v človekovem organizmu˝ (Schmiedel Volker). Izgorevanje poteka na treh ravneh:
1) na telesni ravni (težave s prebavili, glavoboli, težave s srcem, utrujenost, mišična napetost, bolečine v hrbtu)
2) na mentalni ravni (motnje koncentracije, zmanjšana motivacija, težave pri odločanju, oslabljen spomin)
3) na čustveni ravni (depresivna razpoloženja, pomanjkanje volje, pesimizen, tesnobnost, živčnost, občutek
notranje praznine, nemir)
Izgorevanje poteka v treh stopnjah, katere se razlikujejo med seboj po intenzivnosti samih simptomov in težav ter po njihovem številu:
1. stopnja izgorevanja : izčrpanost
2. stopnja izgorevanja : ujetost
3. stopnja izgorevanja : sindrom adrenalne izgorelosti (SAI)
Deloholizem je glavni simptom procesa izgorevanja. Pomanjkanje volje in motivacije, odpor do opravljanja dela in kronična utrujenost ne pomenita še izgorelosti, vendar ponazarjajo zelo pogoste simptome izčrpanosti zaradi dela. Dolgotrajni in ponavljajoči se občutek kronične utrujenosti, povečana storilnost oz. deloholizem, zmanjšana odpornost ter zanikanje slabega počutja nakazujejo na razvoj pojava izgorelosti. Prva stopnja izgorelosti je lahko tudi zelo dolga (do dvajset let).
1) na telesni ravni (težave s prebavili, glavoboli, težave s srcem, utrujenost, mišična napetost, bolečine v hrbtu)
2) na mentalni ravni (motnje koncentracije, zmanjšana motivacija, težave pri odločanju, oslabljen spomin)
3) na čustveni ravni (depresivna razpoloženja, pomanjkanje volje, pesimizen, tesnobnost, živčnost, občutek
notranje praznine, nemir)
Izgorevanje poteka v treh stopnjah, katere se razlikujejo med seboj po intenzivnosti samih simptomov in težav ter po njihovem številu:
1. stopnja izgorevanja : izčrpanost
2. stopnja izgorevanja : ujetost
3. stopnja izgorevanja : sindrom adrenalne izgorelosti (SAI)
Deloholizem je glavni simptom procesa izgorevanja. Pomanjkanje volje in motivacije, odpor do opravljanja dela in kronična utrujenost ne pomenita še izgorelosti, vendar ponazarjajo zelo pogoste simptome izčrpanosti zaradi dela. Dolgotrajni in ponavljajoči se občutek kronične utrujenosti, povečana storilnost oz. deloholizem, zmanjšana odpornost ter zanikanje slabega počutja nakazujejo na razvoj pojava izgorelosti. Prva stopnja izgorelosti je lahko tudi zelo dolga (do dvajset let).
1. stopnja : izčrpanost
|
2. stopnja : ujetost
|
3. stopnja : SAI
|
Telesni simptomi
|
|
|
nespečnost
upadanje energije upadanje moči slabša imunska odpornost |
Kognitivni simptomi
|
|
|
|
Čustveni simptomi
|
|
|
|
Vedenjski simptomi
|
|
|
|
Adrenalni zlom lahko pomeni popolno izgubo energije, volje in motivacije ter se kaže v psihofizičnem in nevrološkem zlomu, kar pogosto pripelje do hospitalizacije. Obdobje zdravljenja po adrenalnem zlomu lahko traja od 2 do 5 let (v povprečju).
Psihološka ordinacija Agalma pri obravnavi problematike izgorelosti izbira celosten, multidisciplinarni pristop (zdravnik splošne medicine, zdravnik specialist psihiater, psiholog psihoterapevt) ter izvaja na tem področju delavnice za posameznike, zaposlene, društva, zavode, organizacije. Opis storitev:
- nudenje individualne psihološke in psihoterapevtske podpore zaposlenim / posameznikom
- psihološko svetovanje pri razreševanju konfliktnih delovnih ali osebnih situacij
- izvajanje psihološke preventive (prepoznavanje izgorelosti ter preobremenjenosti, izvajanje vaj za relaksacijo,
- podajanje ustreznih informacij glede preventive duševnega zdravja, prepoznavanje čustvenih stisk, …)
- izvajanje psihološko terapevtskih postopkov
- psihoterapevtske individualne in skupinske obravnave
- psihološke storitve po potrebi / po dogovoru
Cilji predstavljenih storitev so:
- razbremenjenost zaposlenih
- vplivati na dejavnike : zadovoljstvo zaposlenih, ustrezna vključitev v delovni kolektiv, osebnostna rast delavca, izboljšati delovni učinek
- zmanjšanje delovanja škodljivih dejavnikov (kot npr. stres, jeza, odsotnost komunikacije, ...)
- izboljšati komunikacijo med zaposlenimi za kakovostno sodelovanje v timu in za boljšo organizacijo med delavci
- fizično in mentalno zdravje zaposlenih v direktni povezavi s psihosocialnimi faktorji delovnega mesta
- izboljšati sodelovanje med zaposlenimi
- omogočiti posamezniku, da se pogovori o ovirah, ki jih doživlja pri vključevanju v delovno okolje
- omogočiti posamezniku primerjavo lastnega položaja s položajem drugih oseb, njihovimi izkušnjami ter načini razreševanja ovir
- možnost predelave lastnih problemov in izkušenj v povezavi z delovnim procesom
- prepoznavanje in razvijanje lastnih potencialov
- učenje soodločanja pri delu in sprejemanja odgovornosti
- širjenje možnosti izbora ravnanj v delovnih situacijah
- učinkovitejše obvladovanje konfliktnih situacij
- razvijanje sposobnosti zastopanja samega sebe
- učenje različnih strategij spoprijemanja s problemskimi situacijami v delovnem okolju
- individualna psihosocialna ocena vpliva delovnega okolja na funkcioniranje zaposlenega
- oblikovanje in utrjevanje poklicne identitete