Izgorelost

Izgorelost je bolezen sodobnega človeka. V zadnjih letih se je strmo povečalo število bolnikov, kateri imajo kot spremljajočo diagnozo opredeljeno izgorelost (psihovegetativni sindrom izčrpanosti). ˝Izgorelost je ena od oblik protesta proti neravnovesju v človekovem organizmu˝ (Schmiedel Volker). Izgorevanje poteka na treh ravneh:

1) na telesni ravni (težave s prebavili, glavoboli, težave s srcem, utrujenost, mišična napetost, bolečine v hrbtu)

2) na mentalni ravni (motnje koncentracije, zmanjšana motivacija, težave pri odločanju, oslabljen spomin)

3) na čustveni ravni (depresivna razpoloženja, pomanjkanje volje, pesimizen, tesnobnost, živčnost, občutek

notranje praznine, nemir)

Izgorevanje poteka v treh stopnjah, katere se razlikujejo med seboj po intenzivnosti samih simptomov in težav ter po njihovem številu:

1. stopnja izgorevanja : izčrpanost

2. stopnja izgorevanja : ujetost

3. stopnja izgorevanja : sindrom adrenalne izgorelosti (SAI)

Deloholizem je glavni simptom procesa izgorevanja. Pomanjkanje volje in motivacije, odpor do opravljanja dela in kronična utrujenost ne pomenita še izgorelosti, vendar ponazarjajo zelo pogoste simptome izčrpanosti zaradi dela. Dolgotrajni in ponavljajoči se občutek kronične utrujenosti, povečana storilnost oz. deloholizem, zmanjšana odpornost ter zanikanje slabega počutja nakazujejo na razvoj pojava izgorelosti. Prva stopnja izgorelosti je lahko tudi zelo dolga (do dvajset let).

1. stopnja : izčrpanost

2. stopnja : ujetost

3. stopnja : SAI

Telesni simptomi

razne bolečine
napadi panike
tahikardija
motnje spanja
težave s prebavo
visok krvni tlak
kronična utrujenos
upad telesne moči
upad energije

pojava alergij
glavoboli
razne bolečine v telesu
visoka izčrpanost
upad energije

nespečnost
upadanje energije
upadanje moči
slabša imunska
odpornost

Kognitivni simptomi

zmanjšana odpornost
oslabljen spomin
pozabljivost
manjša prožnost
težje prilagajanje
psihična izčrpanost
psihična utrujenost

težave s koncentracijo
težave s spominom
težave s pozornostjo
nihanja samopodobe

izguba motivacije
izguba občutka za čas
težave s spominom
izguba smisla
znižan občutek varnosti
težave pri odločanju
nesposobnost se
prilagajati spremembam

Čustveni simptomi

razdražljivost
občutek nemoči
tesnoba
anksioznost
frustracija
razočaranje
občutki žalosti
depresivna doživljanja

občutek ujetosti
želja po umiku
jeza
žalost
idealizacije
odpor do dela
občutki krivde
misli o samomoru

bes
občutek sramu
občutek odtujenosti
razočaranje
strah
močna tesnoba
anksioznost
načrtovanje samomora
občutek praznine
občutek
razvrednotenosti
depresivnost

Vedenjski simptomi

prednost potrebam drugega
odmik od ljudi
deloholizem
zanikanje utrujenosti

deloholizem
zanikanje potreb
cinično vedenje
čustveni izbruhi
menjava službe
odmik in odtujevanje
grobost v obnašanju

izbruhi jeze
izbruhi joka
prekinitev stikov
negativizem
nihanja v delovanju (deloholizem ali mirovanje)

Adrenalni zlom lahko pomeni popolno izgubo energije, volje in motivacije ter se kaže v psihofizičnem in nevrološkem zlomu, kar pogosto pripelje do hospitalizacije. Obdobje zdravljenja po adrenalnem zlomu lahko traja od 2 do 5 let (v povprečju).

Psihološka ordinacija Agalma pri obravnavi problematike izgorelosti izbira celosten, multidisciplinarni pristop (zdravnik splošne medicine, zdravnik specialist psihiater, psiholog psihoterapevt) ter izvaja na tem področju delavnice za posameznike, zaposlene, društva, zavode, organizacije. Opis storitev:

nudenje individualne psihološke in psihoterapevtske podpore zaposlenim / posameznikom
psihološko svetovanje pri razreševanju konfliktnih delovnih ali osebnih situacij
izvajanje psihološke preventive (prepoznavanje izgorelosti ter preobremenjenosti, izvajanje vaj za relaksacijo,
podajanje ustreznih informacij glede preventive duševnega zdravja, prepoznavanje čustvenih stisk, …)
izvajanje psihološko terapevtskih postopkov
psihoterapevtske individualne in skupinske obravnave
psihološke storitve po potrebi / po dogovoru

Cilji predstavljenih storitev so:

razbremenjenost zaposlenih
vplivati na dejavnike : zadovoljstvo zaposlenih, ustrezna vključitev v delovni kolektiv, osebnostna rast delavca, izboljšati delovni učinek
zmanjšanje delovanja škodljivih dejavnikov (kot npr. stres, jeza, odsotnost komunikacije, ...)
izboljšati komunikacijo med zaposlenimi za kakovostno sodelovanje v timu in za boljšo organizacijo med delavci
fizično in mentalno zdravje zaposlenih v direktni povezavi s psihosocialnimi faktorji delovnega mesta
izboljšati sodelovanje med zaposlenimi
omogočiti posamezniku, da se pogovori o ovirah, ki jih doživlja pri vključevanju v delovno okolje
omogočiti posamezniku primerjavo lastnega položaja s položajem drugih oseb, njihovimi izkušnjami ter načini razreševanja ovir
možnost predelave lastnih problemov in izkušenj v povezavi z delovnim procesom
prepoznavanje in razvijanje lastnih potencialov
učenje soodločanja pri delu in sprejemanja odgovornosti
širjenje možnosti izbora ravnanj v delovnih situacijah
učinkovitejše obvladovanje konfliktnih situacij
razvijanje sposobnosti zastopanja samega sebe
učenje različnih strategij spoprijemanja s problemskimi situacijami v delovnem okolju
individualna psihosocialna ocena vpliva delovnega okolja na funkcioniranje zaposlenega
oblikovanje in utrjevanje poklicne identitete

Preberi več