Motnje hranjenja
Anoreksija, bulimija, kompulzivno prenajedanje: nezmožnost reči hrani ˝NE˝ oziroma nesposobnost nadzorovati besedo ˝DA˝, kjer je prenajedanje brezpogojno in nenadzorovano ter anoreksija odraz nezavedne čustvene stiske. Obsedenost s hrano oz. vedenja njene zlorabe (odklanjanje le te) so najbolj očitni izrazi trpljenja osebe, ki trpi zaradi anoreksije ali bulimije. V ozadju tovrstnih problematik se skriva želja in potreba po nadzoru nad lastnim življenjem oz. močan strah pred popolno izgubo nadzora. Motnje hranjenja so kompleksen izraz problematičnih prehranjevalnih vedenj: njihova razsežnost je najbolj vidna na površju telesa, čeprav lahko vplivajo v njegovo globino. V motnjah hranjenja hrana postane sredstvo za reševanje čustvenih stisk.
Podoba suhega in shiranega telesa na eni strani ter telesa prekritega z ekcesivno težo in maščobo na drugi, v resnici skrivata množico nezavednih vprašanj in tematik, katere utapljajo njihove dolgoletne korenine v medosebnih odnosih znotraj primarne družine: odnos s starši, odnos z nasprotnim spolom, odnos z lastnim idealom telesa. Motnje hranjenja niso bolezni vezane na apetit in odnos do hrane, vendar so bolezni, katere v sebi krivajo strah pred neznanim, strah čustvenih in socialnih vezi.
Anoreksija
Simptomi anoreksije so: depresivno razpoloženje, socialni umik, zavračanje hrane, zanikanje lakote, čezmerna telesna vadba, pretirano ukvarjanje s hrano, prestrašenost, popačena telesna samopodoba, hiperaktivnost, izpadanje las, obsesivno nadziranje hranjenja, izostajanje mestruacije (amenoreja), neprestano razmišljanje o prehrani in telesni teži, razdražljivost, postopna odsotnost čustev.
Anoreksija je motnja hranjenja, ki se kaže kot pretirana in kontinuirana obsedenost z lastno telesno težo ter obsedenost s količino zaužite hrane. Anoreksija je motnja, ki je pogostejša pri dekletih in ženskah. Zajame približno 1 odstotek oseb v celotni populaciji. Oseba z anoreksijo občuti intenziven strah pred debelostjo, ki se ne zmanjša niti ob zniževanju telesne teže. Krivda je prevladujoč občutek. Anoreksija je najekstremnejša in najbolj življenje ogrožujoča med motnjami hranjenja (po študijah se je pokazalo, da skoraj 20% prizadetih izgubi življenje, sicer so tudi dolgoročne posledice bolezni zelo hude: sterilnost, gangrene, ponavljajoče se depresije, osteoporoza). Anoreksija je motnja ljubezni, kjer je zavračanje hrane odgovor posameznika na stistke znotraj primarne družine. Anoreksija govori v tihem poskusu in želji po tem, da je oseba opažena, slišana in poslušana. V tovrstnih družinah je izražanje čustev spregledano ter čustva so razvrednotena. Anoreksija je ekstremen izraz kompromisa med potrebo odvisnosti in neodvisnosti: je ekstremen način nesimbolne ločitve ter drastičnega poskusa po tem, da se popkovina pretrže. Anoreksija in druge motnje hranjenja so zunanji pokazatelj obolelih odnosov iz najzgodnejšega obdobja otrokovega razvoja (Gostečnik, 2001; Stern, 1995).
Pri zdravljenju anoreksije, psihoanalitična psihološka ordinacija Agalma vključuje posameznike v proces multidisciplinarnega in celostnega pristopa zdravljenja ter storitve, ki jih ponuja na tovrstnem področju zajemajo:
Bulimija
Bulimija (bulimia nervosa) je bolezen, ki spada med motnje hranjenja. Najpogosteje se pojavi med 16 in 27 letom starosti. V ospredju te bolezni je strah pred debelostjo. Bolniki neprestano mislijo na hrano, težo uravnavajo z bruhanjem, diuretiki in odvajali. Velika večina se jih tudi začne pretirano ukvarjati s športom, z namenom da bi zmanjšali težo. Občasno pa tudi lahko stradajo. Značilnosti bolezni: izmenjujoča se obdobja prenajedanja (volčja lakota), nato pa sledijo neustrezni načini zmanjševanja telesne teže. Oboleli pojedo velike količine hrane, hrana je visoko-kalorična, sestavljena predvsem iz maščob in ogljikovih hidratov. Bolniki se navadno sramujejo motnje hranjenja in jo skrivajo. Ob hranjenju jih preplavi občutek sproščenosti, niso več tako napeti, temu pa nato sledi intenziven občutek krivde.
Poznamo dva tipa bulemične nevroze:
Pri zdravljenju bulimije, psihoanalitična psihološka ordinacija Agalma vključuje posameznike v proces multidisciplinarnega in celostnega pristopa zdravljenja ter storitve, ki jih ponuja na tovrstnem področju zajemajo:
Podoba suhega in shiranega telesa na eni strani ter telesa prekritega z ekcesivno težo in maščobo na drugi, v resnici skrivata množico nezavednih vprašanj in tematik, katere utapljajo njihove dolgoletne korenine v medosebnih odnosih znotraj primarne družine: odnos s starši, odnos z nasprotnim spolom, odnos z lastnim idealom telesa. Motnje hranjenja niso bolezni vezane na apetit in odnos do hrane, vendar so bolezni, katere v sebi krivajo strah pred neznanim, strah čustvenih in socialnih vezi.
Anoreksija
Simptomi anoreksije so: depresivno razpoloženje, socialni umik, zavračanje hrane, zanikanje lakote, čezmerna telesna vadba, pretirano ukvarjanje s hrano, prestrašenost, popačena telesna samopodoba, hiperaktivnost, izpadanje las, obsesivno nadziranje hranjenja, izostajanje mestruacije (amenoreja), neprestano razmišljanje o prehrani in telesni teži, razdražljivost, postopna odsotnost čustev.
Anoreksija je motnja hranjenja, ki se kaže kot pretirana in kontinuirana obsedenost z lastno telesno težo ter obsedenost s količino zaužite hrane. Anoreksija je motnja, ki je pogostejša pri dekletih in ženskah. Zajame približno 1 odstotek oseb v celotni populaciji. Oseba z anoreksijo občuti intenziven strah pred debelostjo, ki se ne zmanjša niti ob zniževanju telesne teže. Krivda je prevladujoč občutek. Anoreksija je najekstremnejša in najbolj življenje ogrožujoča med motnjami hranjenja (po študijah se je pokazalo, da skoraj 20% prizadetih izgubi življenje, sicer so tudi dolgoročne posledice bolezni zelo hude: sterilnost, gangrene, ponavljajoče se depresije, osteoporoza). Anoreksija je motnja ljubezni, kjer je zavračanje hrane odgovor posameznika na stistke znotraj primarne družine. Anoreksija govori v tihem poskusu in želji po tem, da je oseba opažena, slišana in poslušana. V tovrstnih družinah je izražanje čustev spregledano ter čustva so razvrednotena. Anoreksija je ekstremen izraz kompromisa med potrebo odvisnosti in neodvisnosti: je ekstremen način nesimbolne ločitve ter drastičnega poskusa po tem, da se popkovina pretrže. Anoreksija in druge motnje hranjenja so zunanji pokazatelj obolelih odnosov iz najzgodnejšega obdobja otrokovega razvoja (Gostečnik, 2001; Stern, 1995).
Pri zdravljenju anoreksije, psihoanalitična psihološka ordinacija Agalma vključuje posameznike v proces multidisciplinarnega in celostnega pristopa zdravljenja ter storitve, ki jih ponuja na tovrstnem področju zajemajo:
- vključitev v individualne psihoterapevtske obravnave
- vključitev v skupinske psihoterapevtske obravnave
- sodelovanje s splošnim zdravnikom ter zdravnikom specialistom psihiatrom
- sodelovanje v družinski terapiji
- delavnice sproščanja (avtogeni trening)
- razne delavnice (vaje za zmanjšanje vpliva stresnih situacij)
- svetovanja o prehrani
- sestava individualiziranega jedilnika
- preventivni psihološki pregledi
Bulimija
Bulimija (bulimia nervosa) je bolezen, ki spada med motnje hranjenja. Najpogosteje se pojavi med 16 in 27 letom starosti. V ospredju te bolezni je strah pred debelostjo. Bolniki neprestano mislijo na hrano, težo uravnavajo z bruhanjem, diuretiki in odvajali. Velika večina se jih tudi začne pretirano ukvarjati s športom, z namenom da bi zmanjšali težo. Občasno pa tudi lahko stradajo. Značilnosti bolezni: izmenjujoča se obdobja prenajedanja (volčja lakota), nato pa sledijo neustrezni načini zmanjševanja telesne teže. Oboleli pojedo velike količine hrane, hrana je visoko-kalorična, sestavljena predvsem iz maščob in ogljikovih hidratov. Bolniki se navadno sramujejo motnje hranjenja in jo skrivajo. Ob hranjenju jih preplavi občutek sproščenosti, niso več tako napeti, temu pa nato sledi intenziven občutek krivde.
Poznamo dva tipa bulemične nevroze:
- purgativni tip: obdobju prenajedanja sledi bruhanje, jemanje odvajal in/ali diuretikov ter pretirana telesna aktivnost
- nepurgativni tip: obdobju prenajedanja sledi obdobje stradanja, odklanjanje hrane ter pretirana telesna aktivnost
Pri zdravljenju bulimije, psihoanalitična psihološka ordinacija Agalma vključuje posameznike v proces multidisciplinarnega in celostnega pristopa zdravljenja ter storitve, ki jih ponuja na tovrstnem področju zajemajo:
- vključitev v individualne psihoterapevtske obravnave
- vključitev v skupinske psihoterapevtske obravnave
- sodelovanje s splošnim zdravnikom ter zdravnikom specialistom psihiatrom
- sodelovanje v družinski terapiji
- delavnice sproščanja (avtogeni trening)
- razne delavnice (vaje za zmanjšanje vpliva stresnih situacij)
- svetovanja o prehrani
- sestava individualiziranega jedilnika
- preventivni psihološki pregledi
