Stres

Stres je stanje napetosti, ki se pojavi, kadar je pred nami preveč zahtev iz okolja, za katere menimo, da jim nismo kos ali kadar doživimo dogodek, katerega zaznamo kot neprijetnega ali ogrožajočega. Včasih je zelo težko ločiti stres od tesnobe, saj se stres in tesnoba zelo pogosto medsebojno zamenjujeta. Med sprožilce in vzdrževalce stresa lahko uvrstimo: izgubo zaposlitve, ločitev, večji prepir, rojstvo, poroko, smrt, razne nepredvidljive nesreče, selitev, nastopanje v javnosti, težave v partnerski zvezi, preobremenjenost v službi, … .

Stres je fiziološki, psihološki in vedenjski odgovor posameznika, ki se poskuša prilagoditi in privaditi notranjim in zunanjim dražljajem (stresorjem). Stres in dejavniki, ki stres povzročajo niso za vse ljudi enaki. Določajo jih posameznikova osebnost, pretekle izkušnje ter okoliščine v katerih se stres pojavi. Tudi življenjska naravnanost posameznika ter raven njegove psiho-fizične energije za spoprijemanje s stresorji igrata veliko vlogo. Za normalno življenje je nekaj stresa nujno potrebnega!

Pozitivni učinki stresa so:

  • pozitivna naravnanost
  • visoka stopnja motivacije za uspehe in za vsakdanje izzive 
  • višja stopnja odločenosti 
  • občutek samozavesti 
  • občutek pripravljenosti


Negativni simptomi stresa so: 

  • razne bolečine
  • povečan srčni utrip
  • vrtoglavica in glabovoli
  • bolečine v prsih
  • izguba apetita ali prenajedanje
  • visok krvni pritisk
  • družbeni umik
  • depresivno razpoloženje
  • tesnoba
  • vzdražljivost in potrtost
  • jeza
  • prepirljivost
  • napetost v mišicah
  • jokavost
  • težave s spanjem
  • pomanjkanje volje
  • utrujenost
  • prebavne motnje


Kadar je stresnih situacij preveč ali so le te preveč zgoščene v krajšem časovnem okvirju (ponavljajoče), premočne ali predolgo trajajoče, se lahko razvijejo številne motnje in težave (posledice prekomernega stresa):

  • duševne motnje: zloraba psihoaktivnih snovi, pomirjeval ali alkohola ter posledična odvisnost, depresivna razpoloženja, anksiozne motnje, nespečnost, motnje hranjenja, panični napadi, nihanja razpoloženja.
  • motnje dihal: astma, pogosti prehladi.
  • motnje imunskega sistema: sladkorna bolezen, alergije, nekatera rakava obolenja, revmatoidni artritis.
  • motnje mišičnega sistema: glavoboli, bolečine v hrbtu, bolečine v vratu, mišični krči.
  • prebavne motnje: izguba teka, pretirana ješčnost, slabost, zgaga, bruhanje, čir, driska, zaprtost, sindrom razdraženega črevesja.
  • motnje srca in ožilja: motnje srčnega ritma, visok krvni tlak.

Stres je nekaj povsem normalnega, saj je posameznik pravzaprav ves čas izpostavljen vsakodnevno raznim stresorjem. Pri soočanju in obvladovanju ter premagovanju vsakdanjega stresa so primarnega pomena posameznikove strategije spoprijemanja s stresom.

Psihološka ordinacija Agalma nudi obravnavo / podporo na naslednjih področjih:

  • učenje in realizacija različnih strategij prepoznavanja in spoprijemanja z vsakdanjimi stresnimi dejavniki
  • prepoznavanje različnih vrst stresa (pozitiven stres in negativen stres) ter razlikovanje med škodljivim in koristnim stresom (pomen zavedanja, višanje uvida in vpogleda, vpletenost nezavednih dejavnikov, …)
  • psihoterapevtska obravnava za lažje prepoznavanje stresnih simptomov (potenje dlani, pojav negativnih misli, povišan srčni utrip, razdražljivost, tesnoba)
  • pogovor o stresnih dogodkih iz preteklosti
  • izobraževanje ter različni treningi spoprijemanja s stresom (avtogeni trening, trebušno dihanje, trening asertivnosti)
  • učenje novih veščin
  • psihoterapevtska obravnava misli, stališč, prepričanj, čustev in samogovorov, ki se nanašajo na stresne dogodke
  • učenje praktičnih tehnik obvladovanja

Psihoterapija lahko posamezniku pomaga odkriti izvor stresa in razumeti tisto, kar ga dela nesrečnega ter vzroke za nastanek negativnega stresa. Lahko gledamo na stres kot na nezavedno opozorilo, ki nam ga pošilja naša podzavest: cilj samega stresa je v tem primeru sporočati, da je potrebno v življenju narediti neko spremembo. Zato je pomembno in tudi potrebno pogledati globlje in poiskati vzrok za njegov nastanek ter s pomočjo psihoterapevta razvozlati sporočilo, ki nam ga naša podzavest sporoča.